Neja Filipič je v finalu svetovnega dvoranskega prvenstva v Torunu zasedla 11. mesto, kar se sliši dobro, a je bilo vse prej kot to. Temu je prikimala tudi sama.
“Na žalost je bilo vse skupaj bolj slabo,” je po nastopu povedala Neja Filipič, ki je imela v finalu, tako kot v zadnjem času pogosto, težave s prestopi.
Tudi tokrat je tekmovanje odprla z dvema prestopoma, potem pa v tretjem poskusu skočila zelo skromnih 13,35 metra in po treh skokih končala tekmovanje.
“V prvih dveh skokih sem naredila dva res malenkostna prestopa, tako da sem vedela, da je zalet dober. Pred tretjim skokom sem naredila majhen popravek, ampak je bil skok slab,” je razložila 30-letna slovenska skakalka.
V finalu je sicer zasedla solidno 11. mesto in le za eno mesto zgrešila priložnost za še en skok, ki ga ima v finalih velikih tekmovanj na voljo najboljših osem tekmovalk po treh serijah, a je to bolj posledica slabih skokov tekmic, ki so se razvrstile za njo.

“Pričakovala nisem ničesar”
V lanskoletnem finalu dvoranskega svetovnega prvenstva, v katerem je zasedla šesto mesto, bi bila s tokratnim rezultatom povsem zadnja, za svojim lanskoletnim osebnim rekordom (14,42 metra) pa je zaostala za več kot en meter.
“Nisem zadovoljna, res ne,” je prikimala.
Kaj je od novega nastopa na velikem tekmovanju, na katerega se je uvrstila v zadnjem hipu, sploh pričakovala?
“Lahko bi bila med najboljših osem, ampak v bistvu nisem pričakovala ničesar. Če bi lepo tehnično skakala, bi lahko prišla med najboljših osem,” je odgovorila.

“Ostala sem, da bi bodrila prijateljico”
Čeprav je s tekmovanjem končala že precej pred končnim razpletom finala, v katerem se je zmage pred svetovno rekorderko iz Venezuele Yulimar Rojas veselila Kubanka Leyanis Pérez Hernández z najboljšim izidom 14,95 metra, je na tekmovališču ostala vse do konca, tako da smo jo slovenski novinarji v mešani coni čakali kar nekaj časa.
“Ostala sem, ker sem želela spremljati in navijati za dekleta, ki jih dobro poznam. Počakal sem predvsem zato, da bi podprla Theo (aktualno olimpijsko prvakinjo LaFond, op. p.), saj je lovila novo medaljo,” je pojasnila.
“Ona je moja res dobra prijateljica. Rekla sem ji, da ji bom počasi podelila slovensko državljanstvo. Uživala sem ob spremljanju finala, saj je tudi mene zanimalo, kdo bo dobil medalje,” je dodala.

“Če bom zaradi bombardiranja sploh lahko prišla …”
Za konec je z nami delila načrte za začetek poletne sezone.
“Imam potrjeno diamantno ligo v Dohi, če bom tja zaradi vojnega stanja in bombardiranja sploh lahko prišla, potem pa me 16. maja čaka miting zlate serije v Tokiu,” je razkrila.
Filipič je pred nekaj meseci v pogovoru za Sportklub dejala, da je napočil čas, da tudi sama začne osvajati medalje na največjih tekmovanjih. Tokrat svoji prvi kolajni na velikih tekmovanjih ni bila niti blizu.
Če ne bo skakala precej bolje, pa bo podobno tudi na evropskem prvenstvu v Birminghamu, kjer bo konkurenca pri vrhu sicer precej skromnejša.
Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal






Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!